Od 25. do 26. oktobra so Lutke Suha bile v gosteh slovenskih društev v Trstu in Gorici. Doživeli smo dva čudovita nastopa in dva lepa dneva na morju. Skupno se je 36 oseb podalo na potovanje. Hvala Krščanski kulturni zvezi in Zalki Kelih-Olip za odlično organizacijo.
Die Puppentheatergruppe Lutke Suha verbrachte zwei wunderbare Tage in Italien. Dabei absolvierten die Kinder und Jugendlichen zwei hervorragende Auftritte in Triest und Gorizia. Insgesamt waren 36 Personen in Italien unterwegs. Wir danken dem Christlichen Kulturverband für die ausgezeichnete Organisation.
Mit ihrem Erfolgsstück „Vila Malina“ (Die Waldfee Malina) gastierte die Puppentheatergruppe Lutke Suha des Kulturvereines Drava aus Schwabegg/Žvabek kürzlich in Triest und Gorizia/Gorica/Görz. Nach Italien wurde sie vom gesamten Lutke Suha Team unter der Leitung von Richard Grilc, Vida Logar, Alina Logar und Christine Meklin-Sumnitsch sowie von zahlreichen Familienangehörigen begleitet. Zu den Gastauftritten eingeladen wurde die Gruppe, die auch schon in Wien und Graz Erfolge feierte, vom Christlichen Kulturverband in Klagenfurt. Die Reisenden genossen die tollen Auftritte sowie die Stadt Triest und das Meer, die Einzigartigkeit der Stadt Gorizia und den Naturpark Doberdob in Italien. Das Stück „Vila Malina“ in der Regie von Richard Grilc erzählt die berührende Geschichte der Waldfee Malina auf der Suche nach Freunden und Anerkennung.
Novi glas – Gorica
Iskrivo je zaživela vila Malina
17. Koroški kulturni dnevi na Primorskem / Mladi lutkarji v vrtcu Sonček
Zadnje srečanje na Goriškem z rojaki iz Koroške v nizu prireditev 17. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki so jih kot vselej priredile “sestrske” zveze, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, je bilo v Otroškem vrtcu Sonček v ulici Max Fabiani. V dopoldanskih urah so si malčki iz tega vrtca, radovedni “zajčki” in “medvedki”, ogledali pravljično igrico Vila Malina, ki je izšla iz bujne domišljije slovenske avtorice Svetlane Makarovič. Otroke so na travnik, posejan z govorečimi rožicami, k bistremu potoku s slapom, v katerem plavajo razigrane ribice in “stroga” morska deklica, v gozd, v katerem se ježki, jazbeca in kričava šoja prepirajo, kdo bo pojedel prvo sočno malino, pa tudi pod sinje nebo, na katerem se ziblje luna, povedli mladi nastopajoči igralci – spretni animatorji zelo prikupno izdelanih lutk -, člani lutkovne skupine Lutke Suha iz Žvabeka, iz dvojezične občine Suha, ki je zemljepisno zelo blizu slovenske meje, blizu Dravograda. Pod natančnim režijskim vodstvom Riharda Grilca, ki je pravljico razgibal tudi s scenskimi pripomočki, je osemnajst mladih, katerih starost se suče med petim in sedemnajstim letom, zelo učinkovito in jasno, ob veliki pozornosti na pravilno izgovarjavo in vodenje lutk na palici, prikazalo, kako se rožice in druga pravljična bitja otepajo vile, ki se ji ne ljubi se umivati in česati svoje črne lase, pa še imena nima. Kar na lepem pa se sama odloči, da bo njeno ime Malina, kakor se imenuje dišeč in okusen sadež, ki ga je prva ugledala in si ga je po neštetih zapletih vendarle prisvojila. Ob koncu jo vsi sprejmejo medse tako, kakršna pač je: malce packasta, a simpatična krilata vila Malina.
Mladi lutkarji so znali res imenitno poustvariti pravljično ozračje, tudi z ubrano in lepo zveneče zapetimi songi, ki so popestrili in požlahtnili uprizoritev. Zelo majhni poslušalci so mirno in radovedno zrli v odrsko dogajanje in songe celo poskušali spremljati z ritmičnim ploskanjem. Očitno so jih učiteljice zelo dobro pripravile na ta posebni lutkarski obisk, ki je bil res zelo prisrčen in kakovosten.
Kot rečeno, je predstavo zrežiral Rihard Grilc, po poklicu sicer živinozdravnik, ki kot ljubiteljski režiser deluje pri raznih skupinah na Koroškem že dvajset let. Tudi sam je bil nekoč navdušen igralec – lutkar in je nastopil tudi v Gorici, kot je sam omenil. Najprej je igral v skupini Lutke mladi, potem pa v Lutkovni skupini dunajskih študentov in študentk. Ta posebna očarljiva gledališka umetnost ima na Koroškem trdne, dolgoletne korenine. Režiser Grilc nam je povedal, da je med osemnajstimi člani lutkovne skupine Lutke Suha večina slovensko govorečih otrok, so pa v njej tudi taki, ki doma skoraj ne govorijo več slovensko, zato jim igranje v skupini omogoča na novo odkrivati, spoznavati in se učiti slovenski jezik. Ta lutkarska skupina deluje približno deset let, in to je že četrta generacija lutkarjev. Letos igrajo to igrico Vila Malina, ki so jo priredili za potrebe mladih lutkarjev, a so se tekstovno povsem držali izvirnika. Pravzaprav je igrica že nekakšen otroški muzikal, saj je v njej veliko pesmi. Večja dekleta, sedemnajstletnice, pri skupini pomagajo povsod, kjer je treba. Tudi scenske elemente izdelujejo v glavnem sami, lutke pa so si tokrat izposodili pri društvu iz Šmihela, v katerem je Grilc režiral Vilo Malino pred dvajsetimi leti. Lutke so zapustile predale, v katerih so obležale, in spet zagledale beli dan ter očarale otroke. Kot je poudaril Grilc, v lutkovni skupini ne skrbijo le za odrsko nastopanje, ampak predvsem za to, da se v njej goji slovenski jezik in da se otroci zadržujejo čim več časa v slovenskem okolju in da mimogrede nekaj ustvarjajo in da te predstave v manjšinskem jeziku tudi prikažejo na odru in zanje zaslužijo aplavz, “kar jim seveda dobro de”, je naglasil režiser Grilc.
Da se otroci radi družijo in da med njimi vlada lepo vzdušje, je bilo razvidno tudi med vsestranskim ogrevanjem kar na dvorišču pred vrtcem Sonček. Mladi lutkarji so se s posebnimi gibalnimi in govornimi vajami ogrevali z zavzeto sodelavko lutkovne skupine Alino Logar, ki je po poklicu učiteljica, v prostem času pa vneta pevka.
Z nastopom mladih lutkarjev so se kar se da razigrano in v spodbudnem sončnem dnevu končale letošnje prireditve Koroških kulturnih dnevov na Goriškem, ki so vsekakor pomembni za medsebojno kulturno oplajanje in prijateljsko sodelovanje med rojaki, ki jim je usoda namenila živeti na svoji zemlji, a žal izven meja domovine.
IK